Selekcijsko trsničarsko središče

Selekcijsko trsničarsko središče Ivanjkovci je bilo ustanovljeno leta 1992 in je prešlo več organizacijskih oblik. Po ustanovitvi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je bilo leta 2001 pripojeno Kmetijsko gozdarskemu zavodu Maribor. V večini večjih evropskih vinogradniških držav si prizadevajo, da bi se standardni razmnoževalni material postopno izločil iz prometa, saj zagotavlja le minimalno genetsko in zdravstveno kontrolo.

Glavni cilj delovanja selekcijskega središča je tako zagotavljanje in distribucija izhodiščnega matičnega trsnega materiala doma selekcioniranih klonov. V skladu s programom Javne službe v vinogradništvu se v oddelku izvajata nalogi selekcija vinske trte in zagotavljanje izhodiščnega razmnoževalnega materiala v dveh vinorodnih deželah in sicer v Podravju in Posavju. Strokovni program izvajamo v sodelovanju z drugimi inštitucijami, v delo pa se vključuje javna služba kmetijskega svetovanja in ostali oddelki Zavoda Maribor, prav tako pa se povezujemo s trsničarji v lokalnem okolju in širšem slovenskem prostoru.

Delo STS Ivanjkovci je vezano na infrastrukturo, ki je bila postavljena po programu izgradnje selekcijskega središča. V Ivanjkovcih na sedežu centra se poleg poslovnih prostorov nahaja rastlinjak v katerem hranimo referenčne rastline klonov in indikatorjev, opravljamo indeksiranje-zeleno cepljenje in razmnoževanje s potaknjenci. V najetih prostorih podjetja Puklavec Family Wines d.o.o. nam je na voljo potrebna infrastruktura in pomožni prostori za opravljanje naših nalog-prostor za cepljenje, hladilnica in skladišče materiala. V Litmerku se nahaja mikrovinifikacijaska klet, priročni laboratorij in založna klet. Pomemben del selekcijskega središča je matični nasad-gen banka, ki je posajen v neposredni bližini mikrovinifikacijske kleti Litmerk.

Ker se je največja teža pri izvajanju programa klonske selekcije vinske trte posvetila odbiri klonov avtohtonih in udomačenih, gospodarsko pomembnih vinskih sort, ki so pomembne za ohranjanje genetske raznolikosti, so bile v postopek odbire elit in klonske selekcije v prvi fazi vključene sorte: Šipon, Laški in Renski rizling, Sauvignon, Chardonnay, Beli pinot, Dišeči traminec, Radgonska ranina in Ranfol ter Žametovka.

SELEKCIJA VINSKE TRTE

Selekcija je odbira trt z želenimi lastnostmi za namen nadaljnjega razmnoževanja. Delo temelji na gensko različnih lokalnih populacijah, namen je pridobitev zdravega sortnega materiala klonov domačih sort ter vpis v sortno listo in trsni izbor. Temelj klonske selekcije je osnovna množična pozitivna selekcija, ki obsega vizualni nadzor fenotipa in zdravstvenega stanja ter se izvaja v rodnih vinogradih. Na ta način pridobivamo potrjene matične trse za pridelavo standardnega cepilnega materiala, hkrati pa odkrivamo nadpovprečne (elitne) matične trse, ki jih vključujemo v nadaljevalno-klonsko selekcijo. Navedena selekcija predstavlja dodatno genetsko in zdravstveno preverjanje odbranih elitnih trsov. Odkrite pozitivne lastnosti morajo biti jasno izražene in se morajo prenašati na vegetativne potomce.

Zdravstveno stanje se preveri s pomočjo laboratorijskih testov (serološki testi, molekularne tehnike) ali indeksiranjem na trsne indikatorje v rastlinjaku, tehnološko vrednost pa z določanjem parametrov rasti in rodnosti ter analizami pridelka. Zaključno preverjanje klonov, poleg preverjanja tehnološke vrednosti in zdravstvenega stanja izvornih matičnih trsov, opisov klonov (OIV deskriptorji) zajema tudi mikrovinifikacije grozdja s kemičnimi analizami in organoleptičnimi ocenami vina posameznega klona. S postopkom uradnega priznavanja klonov se selekcijski postopek konča, delo pa se nadaljuje z distribucijo baznega sadilnega materiala klonov trsničarjem, registriranim za pridelavo certificiranih trsnih cepljenk.

MATIČNI NASAD

Po zaključeni klonski selekciji v prvotnem kolekcijskem nasadu v Jeruzalemu smo najboljše klone razmnožili in posadili na novo lokacijo v Litmerku. V kolekcijskem nasadu (cca. 1,3 ha) v Litmerku, ki je ograjen in pokrit s protitočno mrežo, je skupno posajenih 3.993 trt slovenskih klonov ter 5 klonskih kandidatov Modre frankinje in 2 klonska kandidata Kraljevine. Glavnino v nasadu predstavljajo potrjeni kloni naslednjih sort:

Sauvignon - kloni SI-1, SI-2, SI-3;
Chardonnay - kloni SI-21, SI-39, SI-40;
Beli pinot - kloni SI-19, SI-20;
Dišeči traminec - kloni SI-8, SI-9, SI-10;
Radgonska ranina - kloni SI-4, SI-5, SI-6 in SI-7;
Laški rizling - kloni SI-11, SI-12, SI-13, SI-41;
Renski rizling - kloni SI-22, SI-23, SI-24;
Šipon - kloni SI-14, SI-15, SI-16, SI-17, SI-18;
Ranfol - klon SI-38;
Žametovka-klon SI-25.

Referenčne trte posameznih klonov hranimo v rastlinjaku, kjer imamo posajene tudi indikatorske rastline sort: Rupestris St. Georg, Richter, Riparia Gloire, LN 33, Kober 5BB kl. 13-15 Gm, Bacco 22A, R 110 in Modri pinot. Navedeno nam omogoča možnost indeksiranja, danes pa so na razpolago sodobnejše in hitrejše metode za dokazovanje prisotnosti virusov.

MIKROVINIFIKACIJSKA KLET

Mikrovinifikacijska klet v Litmerku se nahaja v zidanici podjetja Puklavec Family Wines d.o.o. in je bila urejena leta 1997. Poleg posod za vino, mlina za grozdje, drozgalnika-pecljalnika za grozdje, pnevmatske stiskalnice, filtra in polnilca za vino imamo hladilne naprave za hlajenje kleti in prostora za arhiviranje steklenic. Klet je opremljena tudi s sistemom za hlajenje vrelnih posod (kontrolirana fermentacija) in sistemom za zapolnitev praznega volumna posod z inertnim plinom (argon). Mikrovinifikacije so sestavni del selekcijskega dela, potrebne za oceno vina klonskih kandidatov kot tudi za vrednotenje vin klonov v tehnoloških poskusih. Pri delu sodelujemo z enološkim laboratorijem Kmetijskega inštituta Slovenije, Fakulteto za kmetijstvo v Mariboru in enološkim laboratorijem matičnega zavoda.

MATIČNJAK LITMERK

Matičnjak v Litmerku (0,65 ha) je posajen leta 2005 z baznimi korenjaki, uvoženimi iz selekcijskega centra v Geiseheimu (Nemčija) in z lastnim baznim materialom iz selekcij ing. Stanka Matekoviča, skupaj 1.625 trt: Kober 5BB, kl. 13-15 Gm 1.363 trt, VI-M 128 trt in 8BČ 134 trt. V matičnjaku pridelujemo bazne podlage, ki jih rabimo za potrebe cepljenja obeh selekcijskih središč, eventualni višek podlag, pridelan po zmanjšanju površine nasada, ponudimo registriranim trsničarjem za pridelavo certificiranega trsnega materiala. V letu 2010 je bil nasad pokrit s protitočno mrežo. V prihodnjih letih je predvidena njegova obnova.

TRSNICA TRGOVIŠČE

V Trgovišču imamo v najemu pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS 3,66 ha zemljišča za potrebe trsnice. Nasad je ograjen in v bližini namakalnega sistema, ki omogoča možnost zalivanja. Letno cepimo 15.000-20.000 cepljenk, odvisno od povpraševanja po baznem sadilnem materialu. Za posaditev navedene količine siljenk rabimo cca. 0,2-0,3 ha zemljišča. Tako imamo na tej površini možnost kolobarjenja, ki je nujno pri pridelavi sadilnega materiala kategorije 'baza' (nematode).

Naloga selekcijskega središča se nadaljuje z novim ciklusom klonske selekcije pri sortah Šipon, Laški rizling, Renski rizling, Sivi pinot, Rumeni muškat, Muškat ottonel, Dišeči traminec, Rumeni plavec, Modra frankinja in Kraljevina, kjer sta za postopek potrjevanja predvidena dva kandidata. Pri odbiri so bile v tem ciklusu zastavljene nove selekcijske naloge: manjši pridelek na trs z manj zbitimi grozdi, odpornost na sušni stres (klimatske spremembe) ter odpornost na bolezni in škodljivce. Več kot 75 elit oziroma klonskih kandidatov, ki so v različnih stopnjah klonske selekcije, je posajeno na številnih lokacijah. Na večih lokacijah je posajeno tudi različno število trt starejših populacij sort Muškat ottonel, Rumeni muškat, Sauvignon, Chardonnay, Dišeči traminec in Šipon.

IZVAJANJE URADNIH PREGLEDOV IN SODELOVANJE PRI POSEBNEM PREIZKUŠANJU

V sodelovanju s Službo za uradno potrjevanje sadilnega materiala (KIS) opravljamo uradne vizualne preglede razmnoževalnega materiala kategorija 'certificiran'. Delo zajema preglede matičnih nasadov podlag oziroma matičnjakov, matičnih vinogradov in trsnic za zagotavljanje ustreznega razmnoževalnega materiala vinske trte.

V okviru naloge Tehnologije vinske trte, ki jo v vseh vinorodnih deželah izvaja KIS, sta zaključena tehnološka poskusa vpliv zgodnjega razlistanja in vpliv redčenja pridelka grozdja pri posameznih klonih. Posajen je poskus klonskega kandidata Modre frankinje na različnih podlagah in v okviru naloge Introdukcija manjši nasad (cca 600 trt) medvrstnih križancev različnih vinskih sort ob mikrovinifikacijski kleti v Litmerku, kjer bo možno pridobiti podatke o pridelavi v naših klimatskih razmerah.

ZAGOTAVLJANJE IZHODIŠČNEGA MATERIALA

V baznem matičnem vinogradu pridelujemo cepiče kategorija 'baza' 29 potrjenih klonov sort Radgonska ranina, Sauvignon, Dišeči traminec, Chardonnay, Beli pinot, Laški in Renski rizling, Šipon, Ranfol in Žametovka. S cepiči, ki predstavljajo izhodiščni matični razmnoževalni material za potrebe razmnoževanja v središču, oskrbujemo tudi slovenske trsničarje.

V baznem matičnjaku vsako leto pridelamo ključe podlage K 5BB kl. 13-15 Gm kategorije 'baza', ki so v obeh selekcijsko trsničarskih središčih potrebni za proizvodnjo baznih trsnih cepljenk potrjenih slovenskih klonov.

Selekcijsko trsničarska središča so edina pooblaščena za pridelavo sadilnega materiala kategorije 'baza'. Trsne cepljenke navedene kategorije so namenjene slovenskim trsničarjem za sajenje matičnih vinogradov kategorije 'certificiran', kjer se pridelujejo cepiči, namenjeni za nadaljnjo pridelavo uradno potrjenega sadilnega materiala vinske trte. Za proizvodnjo baznih trsnih cepljenk je potrebno predhodno naročilo.