Opis področja
Ekološko kmetijstvo je zakonsko urejen in nadzorovan način trajnostnega kmetovanja, ki temelji na spoštovanju naravnih zakonitosti, kroženju hranil, ohranjanju rodovitnosti tal ter varovanju biotske raznovrstnosti in dobrobiti živali. Sistem ekološke pridelave v Evropski uniji ureja zakonodaja EU, v Sloveniji pa ga izvajajo in nadzorujejo pooblaščene kontrolne organizacije v skladu z nacionalnimi in evropskimi predpisi.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo leta 2024 v Sloveniji v sistem kontrole ekološkega kmetovanja vključenih 3.968 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja približno 8 % vseh kmetij v državi. Od teh jih je imelo 3.455 že pridobljen ekološki certifikat, preostala pa so bila v postopku preusmeritve v ekološko pridelavo.
Ekološko obdelovana zemljišča obsegajo približno 56.000–57.000 hektarjev, kar predstavlja okoli 12 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji. Delež ekoloških površin sicer postopno narašča, vendar še vedno zaostaja za ciljem Evropske unije v okviru strategije »Od vil do vilic«, ki predvideva 25 % ekoloških kmetijskih zemljišč do leta 2030.
Struktura ekoloških zemljišč v Sloveniji kaže, da velik delež predstavljajo trajni travniki in pašniki, kar odraža tradicionalno usmerjenost ekoloških kmetij v živinorejo. Ekološko kmetijstvo se najpogosteje razvija v hribovskih in območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje, kjer pomembno prispeva k ohranjanju kulturne krajine in trajnostnemu upravljanju naravnih virov.
Na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor deluje približno 160 ekoloških kmetij, pri katerih prevladuje živinorejska usmeritev, predvsem reja goveda in drobnice na travinju. Ekološke kmetije so v povprečju nekoliko večje od povprečne slovenske kmetije, vendar večinoma ostajajo srednje velike družinske kmetije. Poleg primarne pridelave se nekatere usmerjajo tudi v dopolnilne dejavnosti, kot so predelava živil, turistična dejavnost na kmetiji in različne oblike neposredne prodaje ali partnerskega kmetovanja.
Med najpomembnejšimi ekološkimi pridelki slovenskih kmetij so žita (npr. pira, ajda, proso in pšenica) ter govedina, sledijo pa še mleko in mlečni izdelki, vino, sadje, zelenjava, oljnice in jajca. Povpraševanje po ekoloških živilih v Sloveniji in Evropi postopoma narašča, kar ustvarja nove priložnosti za razvoj trženja, lokalnih prehranskih verig in kratkih dobavnih poti. Hkrati pa razvoj ekološkega sektorja še vedno omejujejo izzivi, kot so majhen obseg pridelave, pomanjkanje predelovalnih kapacitet ter razmeroma majhen delež ekoloških živil v javni prehrani.
Tehnološka dokumentacija
Pomembne povezave