Trajanje projekta: 01.01.2025 - 01.01.2027
Status projekta: v teku
Financiranje: Alpski prostor 2021–2027
Skupni proračun projekta: 692.795 EUR
ERDF nepovratna sredstva: 481.796 EUR
Spletna stran: https://www.alpine-space.eu/project/brokeringspaces/
Spošno o projektu:
Različni uporabniki zahtevajo redke alpske prostore, kar vodi do konfliktov, ki jih je treba reševati brez dodatne pozidave zemljišč. Podnebne spremembe zahtevajo sprostitev več prostora za ekosistemske storitve in izboljšanje kakovosti naravnih virov. Trenutni pristopi so razpršeni, sinergičen večnivojski okvir za prostorsko zakonodajo pa manjka, kar pogosto povzroča konflikte med ravnmi upravljanja namesto njihove podpore. Pri tem bi morala konstruktivna preobrazba upoštevati lokalne tradicije in zagotavljati izvedljive rešitve.
Cilj projekta:
Oblikovati celovite scenarije preobrazbe z ocenjevanjem in kombiniranjem pravnih in neformalnih instrumentov. Združevanje pravnega znanja ključnih prostorskih oblasti na območju Alp z lokalnimi, mehkejšimi instrumenti bo omogočilo izvedljive poti preobrazbe. Ocenili bomo, kaj je delovalo včasih celo v "starodavni" prostorski zakonodaji pred intenzifikacijo kmetijstva in mobilnosti, se učili iz tradicionalnih "najboljših praks" ter razvijali nove rešitve z različnimi prioritetami. Ključno je opolnomočiti državljane, da sprejmejo koncept "zadostnosti" namesto "obilja" in tako zmanjšajo porabo zemljišč.
Rezultati projekta BrokeringSpaces:
- Čezmejna primerjalna SWOT analiza.
- Kompendij "Izvedljive rešitve."
- Zapolnjevanje vrzeli: Zbiranje potrebnih ukrepov za regije s strukturnimi problemi.
- Scenarijski načrt preobrazbe, usmerjen s strani deležnikov.
Konferenca BrokeringSpaces
»Trajnostne občine in mesta – sodelovalni notranji razvoj kot ključ«
17. junija 2025 je na Dunaju potekala konferenca BrokeringSpaces na temo »Trajnostne občine in mesta – sodelovalni notranji razvoj kot ključ«.
Projekt EU BrokeringSpaces (financiran iz programa Interreg Območje Alp) poteka v sodelovanju s partnerji iz Avstrije, Nemčije, Italije, Slovenije in Švice. Razvijamo inovativne in izvedljive scenarije preobrazbe, ki podpirajo trajnostno upravljanje zemljišč in prostorsko odločanje na vseh ravneh.
Konferenco je organizirala Avstrijska zvezna zbornica arhitektov in pooblaščenih inženirjev (BKZT) v sodelovanju z Univerzo za naravne vire in biološke vede na Dunaju (Oddelek za krajino, vodo in infrastrukturo, Inštitut za prostorsko, okoljsko in rabo zemljišč – IRUB). Dogodek se je osredotočil na temo notranjega razvoja iz različnih perspektiv.
Moderiral ga je Ernst Rainer (predsednik Zvezne strokovne skupine za urbanizem in prostorsko načrtovanje / BSA) in povezal strokovnjake s področij raziskav, načrtovanja in občinske prakse v poglobljeni izmenjavi znanja.
Vse predstavitve si lahko ogledate TUKAJ:
1. Govorniki:
• Gernot Stöglehner, Notranji razvoj kot ključna strategija za varstvo tal, podnebja in biotske raznovrstnosti, predstojnik Oddelka za krajino, vodo in infrastrukturo, IRUB, BOKU Dunaj
• Matthias Amann, Filantropija v urbanizmu – financiranje razvoja v Bavarski, direktor Direktorata za gradbeništvo, Bavarsko ministrstvo za stanovanja, gradbeništvo in promet, München
• Olaf Heinrich, Profiliranje občin in strateški notranji razvoj na primeru Freyunga, župan mesta Freyung, Nemčija
• Robert Krasser, ISEK v Salzburgu – teorija in praksa, SIR – Salzburgski inštitut za prostorsko načrtovanje in stanovanjsko gradnjo
• Gernot Kupfer in Ernst Rainer, ISEK – profil delovanja, Zvezna strokovna skupina za urbanizem in prostorsko načrtovanje, Zvezna zbornica pooblaščenih inženirjev
• Markus Schadenbauer, Revitalizacija mestnih središč na primeru Hohenemsa, direktor podjetja Schadenbauer Projekt- und Quartiersentwicklungs GmbH
• Nico Jenny in Hannes Ganahl, Oblikovanje središč v vaških strukturah s stališča projektnega razvoja na primeru občine Göfis, Jägerbau GmbH, Bludenz
• Katharina Zeller in Magdalene Schmidt, Priložnosti urbanega razvoja v mestu Merano – Vizija M, Katharina Zeller, županja Merana, Italija; Magdalene Schmidt, članica občinske komisije za prostorsko načrtovanje in krajino, Merano
• Elias Molitschnig, Zvezne strategije za gradbeno kulturo, vodja oddelka, Sektor IV – umetnost in kultura, oddelek IV/B/4, Zvezno ministrstvo za stanovanja, umetnost, kulturo, medije in šport, Dunaj
2. Zaključni del dogodka
Zaključek dogodka je predstavljala posebna verzija dokumentarnega filma »Avtomobilski človek – napačna pot družbe in možne rešitve« (režija: Reinhard Seiß, 2024, 90 min.), ki je bil ustvarjen posebej za simpozij. Režiser Reinhard Seiß je bil prisoten in sodeloval v pogovoru z udeleženci.
3. Raziskava med strokovnjaki
Na dogodku je bila izvedena anketa preko Mentimeterja o raziskovalnih vprašanjih BrokeringSpaces med udeleženimi strokovnjaki. Izvedla jo je Univerza v Innsbrucku in bo vključena v analize projekta BrokeringSpaces.
FOTOARHIV
OKROGLI MIZI PILOTNEGA OBMOČJA RAVNE NA KOROŠKEM:
V okviru pilotnega območja Ravne na Koroškem (Slovenija) sta bili izvedeni dve lokalni okrogli mizi, ki sta prispevali k razvoju praktičnih pristopov za trajnostno upravljanje prostora in prehod proti cilju ničelne neto pozidave zemljišč (No Net Land Take).
Prva delavnica je združila predstavnike občinskega in regionalnega prostorskega načrtovanja, ministrstev, kmetijstva, gozdarstva, turizma, regionalnega razvoja ter druge deležnike z namenom razprave o vse večjih pritiskih na rabo prostora v Koroški regiji. Razprave so izpostavile specifično prostorsko realnost območja, za katero so značilne ozke doline, strma gozdnata pobočja in močno pozidane ravnine, kar pušča zelo omejene možnosti za nadaljnjo širitev. Razprava se je osredotočila na to, kako lahko prihodnji razvoj vse bolj temelji na prenovi obstoječih objektov, notranjem razvoju, zgostitvi poselitve, večnamenski rabi prostora ter revitalizaciji neizkoriščenih območij namesto nadaljnje širitve na nova zemljišča. Delavnice so hkrati pokazale raznolikost pogledov na prostor. Občine so poudarjale potrebo po gospodarskem razvoju in vitalnih naseljih, kmetje pomen ohranjanja rodovitnih kmetijskih zemljišč in aktivnega kmetovanja, predstavniki turizma pa so izpostavili, da sta ohranjena krajina in narava ključni za dolgoročno privlačnost regije. Predstavniki varstva narave in gozdarstva so dodatno opozorili na naraščajoče pritiske na ekološko občutljiva območja in gozdove s pomembnimi socialnimi ter okoljskimi funkcijami.
Druga lokalna okrogla miza je razpravo poglobila z vključitvijo vidikov varstva narave in konstruktivnih pogajalskih pristopov v prostorskem načrtovanju. Osrednja tema je bila razlikovanje med varstvom narave in varstvom okolja ter vloga območij Natura 2000, ekoloških koridorjev in zaščite habitatov v postopkih prostorskega načrtovanja. Razprave so pokazale, da številni najintenzivnejši konflikti glede rabe prostora nastajajo prav na kmetijskih in manj intenzivno rabljenih območjih, ki so pogosto zelo pomembna z vidika biotske raznovrstnosti, hkrati pa izpostavljena razvojnim pritiskom. Udeleženci so poudarili, da trajnostno upravljanje prostora ne more temeljiti zgolj na omejitvah in prepovedih, temveč zahteva pozitivne spodbude, dolgoročno sodelovanje ter močnejše podporne mehanizme za občine, lastnike zemljišč in kmete. V razpravah je bilo izpostavljenih več konkretnih pristopov in možnih instrumentov za bolj trajnostno prostorsko upravljanje, med drugim močnejši instrumenti zemljiške politike, spodbude za prenovo in aktivacijo praznih objektov, regionalno usklajevanje industrijskih in razvojnih območij, institucionalizirani mehanizmi mediacije, finančni instrumenti za krožno upravljanje prostora ter boljša uporaba prostorskih podatkov in sistemov spremljanja rabe prostora.
Delavnice v Sloveniji so pokazale, da trajnostni prostorski razvoj zahteva močnejše sodelovanje, zgodnje vključevanje deležnikov ter boljše ravnovesje med razvojnimi potrebami in varovanjem kmetijskih ter naravnih zemljišč. Udeleženci so se strinjali, da bodo notranji razvoj, prenova in aktivacija neizkoriščenih območij ključni za zmanjševanje prihodnje pozidave prostora.