ZGODOVINA KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
Svojo poslanstvo črpamo iz časa, ko je leta 1894 na Pristavi pričela delovati, dve leti prej ustanovljena Kmetijska kemična deželna preizkusna postaja, predhodnica današnjega Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor. To je čas začetka industrijskega razvoja Spodnje Štajerske, ki sovpada z izgradnjo južne železnice od Dunaja do Trsta. To je bil izziv za kmetijstvo in kmetijsko strokovno javnost, ki se je pričela vključevati z novimi dognanji, znanji in tehnologijami. Center znanja in izobraževanja za okolje v katerega sta bila umeščena, sta bila že prej ustanovljena Sadjarsko vinogradniška šola v Mariboru in razvijajoči se Zavod.
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je najstarejši zavod znotraj sistema Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Z zakonom o ustanovitvi in delovanju Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije 2001, ta na novo opredeli lastništvo, status in organiziranost. Zavodu se dodeli ustanoviteljica KGZS in postane javni zavod ter posredni proračunski uporabnik.
Danes dejavnost Zavoda vedno bolj prerašča regionalne meje in se utrjuje na območju celotne Slovenije. Vse številnejša je tudi njegova prisotnost izven slovenskega prostora, ko govorimo o projektnem delu in skupnih nastopih preko mejnega sodelovanja.
Skozi čas je Zavod preživel številne zgodovinske dogodke in preoblikovanja. Vendar se je osnovno poslanstvo skozi zavidljivi čas »130 let«, ohranilo in uspešno razvijalo svoj namen. To je izobraževanje in prenos sodobnejših tehnologij v kmetijstvu. Številni oddelki javnega in tržnega programa so današnjo institucijo razvili do stopnje, ko preraščamo v Izobraževalno storitveno središče v regiji za potrebe kmetijstva. Osnovna ugotovitev je, da razvoj lahko gradimo le na lastnih naravnih, kot tudi človeških virih. Pri tem si podeželje in urbani del podajata roko, za nujno sodelovanje. Dana nam je čudovita slovenska pokrajina katera je s svojimi naravnimi viri vedno nudila pogoje preživetja in blaginjo slovenskemu narodu.
Razvoj podeželja in kmetijstva današnjega časa morata biti naravnana skozi cilje trajnostnega razvoja, ki temelji na upoštevanju ekonomske, okoljske in socialne funkcije kmetijstva. Vloga kmetijstva je s tem postavljena v širši kontekst, saj se poleg osnovne proizvodne funkcije upošteva interdisciplinarna vloga kmetijstva za zagotavljanje dobrin, varovanje okolja, dobrobit živali, pridelavo varne hrane in ekonomsko stabilnost.
Akcijski načrt za enakost spolov (2026–2030)
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je sprejel Akcijski načrt za enakost spolov za obdobje 2026–2030, s katerim sistematično uveljavlja načelo enakih možnosti žensk in moških v delovnem okolju.
Dokument je pripravljen skladno z nacionalno zakonodajo in smernicami Evropske unije ter izpolnjuje zahteve programa Obzorje Evropa (Horizon Europe) za javne in raziskovalne institucije.
Akcijski načrt opredeljuje cilje, ukrepe in kazalnike na naslednjih ključnih področjih:
-
preprečevanje nasilja na podlagi spola in spolnega nadlegovanja,
-
ozaveščanje o enakosti spolov,
-
zagotavljanje enakih možnosti pri zaposlovanju in kariernem napredovanju,
-
spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov na vodilnih in odločevalskih položajih.
Z izvajanjem načrta Zavod krepi vključujoče, varno in spodbudno delovno okolje ter prispeva k odgovornemu in trajnostnemu institucionalnemu razvoju.
Akcijski načrt za enakost spolov 2026-2030.