Opis področja
Slovenija ima več kot dva tisočletno tradicijo gojenja vinske trte. Naravni dejavniki, kot so podnebne in talne razmere, nadmorska višina, relief in drugi omogočajo gojenje vinske trte v večjem delu države. Vinorodno območje je razdeljeno na tri vinorodne dežele (Podravje, Posavje in Primorska), s skupno devetimi vinorodnimi okoliši. Vinogradništvo je pomembna kmetijska panoga, ki neposredno omogoča in razvija tudi ostale gospodarske panoge od industrije do turizma. Pomembno prispeva k poseljenosti in kulturnemu izgledu krajine, zlasti na strmejših območjih, kjer druge kmetijske kulture težje ali pa sploh ne uspevajo. V Sloveniji je v Register pridelovalcev grozdja in vina (RPGV) po zadnjih podatkih vpisano 15.990 ha vinogradov v devetih vinorodnih okoliših.
Vinorodna dežela Podravje, sestavljena iz vinorodna okoliša Štajerska Slovenija in Prekmurje, obsega največ površin pod vinogradi, in sicer 6.641 ha (41,6%). Tako vinorodni okoliš Štajerska Slovenija zajema 6.113 ha (38,2 %), medtem ko ima vinorodni okoliš Prekmurje 528 ha (3,30 %) vinogradniških površin.
V vinorodni deželi Podravje lahko gospodarno pridelujemo 25 sort grozdja, 19 belih in 6 rdečih. Že desetletja je vodilna sorta laški rizling z 21,1 %, na drugem mestu je sauvignon z 10,6% tretje mesto si delita z 8,8 % delita sorti chardonnay in renski rizling medtem ko jima z 8,0 % sledi šipon ter v manjših odstotkih ostale sorte. V Sloveniji je registriranih okoli 30.000 vinarjev, ki v povprečju pridela 53,4 mio. litrov vina. Od tega 13.457 vinarjev v vinorodni deželi Podravje pridela 22,8 mio litrov vina, kar v povprečju znaša 42,7 %. Vino uradno stekleniči 600 vinarjev, v Sloveniji pa 2300.
Naši pridelovalci s kakovostjo vina segajo v sam vrh svetovne lestvice, kar potrjujejo številna odličja na mednarodnih ocenjevanjih. Značaj in kakovost vin je odraz naravnih danosti, tehnologije in tradicije. To bi morali bolj ceniti najprej sami, to raznolikost negovati ter jo bolj samozavestno predstavljati in tržiti.
Tehnološka dokumentacija