Opis področja

Sadjarstvo ima na območju Slovenije dolgoletno tradicijo in velik potencial za nadaljnji razvoj tako zaradi ugodnih pedo-klimatskih razmer kot tudi zaradi pomena sadja pri zdravi prehrani. Slovenski sektor sadja ima realne možnosti za tehnološki napredek in velik razvojni in tržni potencial, kar med drugim izvira iz naravnih danosti, tradicije, uveljavljenosti okolju prijaznih načinov pridelave in možnosti za nadaljnji razvoj na tem področju.

V zadnjem desetletnem obdobju je opazen rahel trend povečevanja ekstenzivnih sadovnjakov, medtem ko je bil obseg površin intenzivnih sadovnjakov v tem obdobju stabilen. Trend naraščanja površin intenzivnih sadovnjakov je opazen pri lupinarjih, jagodičju, zmanjšanje površin je opazno pri koščičarjih kot tudi pri jablani. V letih 2007–2018 je sadje v skupni vrednosti kmetijske proizvodnje predstavlja med 4,5 in 8,4 % ter v vrednosti rastlinske pridelave od 8,9 do 16,3 %. V letu 2019 je bil ta delež sadja zaradi znatno manjšega obsega pridelave najmanjši do zdaj in je znašal le 4,1 % skupne vrednosti in 7,4 % vrednosti rastlinske pridelave (vir. Kis, poročilo).

V tehnologiji pridelave sadja prevladuje integriran način pridelave, v katero je bilo v letu 2014 vključenih 714 kmetijskih gospodarstev z 2.973 hektarji sadovnjakov. V letu 2016 je kmetijsko okoljska in podnebna plačila izvajalo 476 sadjarjev na površini 2.061 hektarjev.

Sadjarstvo v sloveniji zajema okrog 2% površin. V letu 2019 je skupna površina nasadov obsegala 10.765 hektarjev. Povečale so se predvsem površine ekstenzivnih nasadov. Površina ekstenzivnih nasadov je znašala 6.500 ha, ter intenzivnih okrog 4.200 ha. Jagodo pridelujejo na 112 ha.

Namen sadjarskega centra je spodbujanje sadjarstva, saj je zaradi svojega geografskega položaja v največjem pridelovalnem območju jablan in s svojimi nalogami prispeva k razvoju.

 

Aktualne povezave

Sadjarska strokovna srečanja v okviru JS za sadjarstvo in drugih strokovnih združenj v letu 2023

Sadjarstvo v letu 2023

Svetovni dan jabolk

Introdukcija v Sloveniji

Zakaj degustirati jabolka

Rezultati naloge introdukcije programa javne službe za sadjarstvo

Nove sorte jabolk v nalogi introdukcije Sadjarskega centra Maribor

Kakovost plodov jabolk

Nove sorte, nove možnosti - Inored Story

Gojenje sort jabolk z odpornostjo na škrlup - Bonita

Po poteh Fujija

Pridelovanje jabolk je v letu 2021 zaznamovala pozeba

Kako preprečiti zmrzal

Izkušnje proti pozebne zaščite jablan v letu 2020

Protitočna mreža je nujna tehnologija v trajnih nasadih

Pregled stanja na področju zatiranja plevelov v sadovnjakih

Ariane Les naturianes

Škropljenje ekološko pridelane hrane?

Praktična izkušnja preskušanja PlanTonic

Vsebnost hranilnih snovi pri sadju se razlikuje

Ohranjanje kakovosti tal in pestrost življenja v nasadu je ključnega pomena za dober razvoj, rast in pridelek

Med Alpami s soncem obsijana jablana kot zaščiten geografski proizvod Južne Tirolske

Vzgojna oblika, prilagojena za robotsko obiranje

Češnja

Strategija upravljanja utrujenih tal

 

Kontaktne osebe

 

Biserka Donik Purgaj

Tel.: 02 654 29 02, 051/633-586 / E-pošta: biserka.donik@kmetijski-zavod.si

 

Robert Holc

Tel.: 02 654 29 03 / E-pošta: robert.holc@kmetijski-zavod.si

 

Domen Štamic

Tel.: 02 654 29 03 / E-pošta: domen.stamic@kmetijski-zavod.si

 

Nina Tojnko

Tel.: 02 654 29 03 / E-pošta: nina.tojnko@kmetijski-zavod.si

 

Peter Vogrin

Tel.: 02 654 29 03 / E-pošta: peter.vogrin@kmetijski-zavod.si


Delovni čas 

 

Ponedeljek - petek: 7.00 - 15.00

Vaš brskalnik je zastarel!

Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov.