EIP Konoplja | KGZ MB

Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam ter varovanju virov v kmetijstvu

Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam ter varovanju virov v kmetijstvu poteka v okviru ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014- 2020, podukrep 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.

Trajanje projekta: 01.12.2020 - 04.12.2023

Cilji projekta

uporabiti svetovno in že obstoječo domačo bazo znanj in rezultatov znanstvenih in svetovalnih ustanov s področja pridelave in rabe konoplje in jih prenesti v prakso na slovenskih kmetijah
ugotoviti in uveljaviti vlogo, ki jo ima konoplja pri varovanju kmetijskih virov in prilagajanju na podnebne spremembe na slovenskih kmetijah
izkoristiti prednosti, ki jih vključevanje konoplje v kolobar omogoča na kmetiji v luči dodatnega prihodka, podnebnih sprememb in varovanja naravnih virov (organska masa, odpornost na sušo, skladiščenje ogljika, rahljanje tal, odpornost na vremenske pogoje, škodljivce in bolezni, ...),
izboljšati in optimizirati posamezne agrotehnične ukrepe v pridelavi konoplje za različne namene v različnih pedoklimatskih pogojih
priporočiti dobro kmetijsko prakso pri pridelavi konoplje za različne namene v naših pedoklimatskih razmerah
predstaviti možnosti in načine spravila pridelka glede na namen uporabe konoplje
predstaviti možnosti najboljše zadelave žetvenih ostankov konoplje v tla – uporaba slame za obogatitev organske mase v tleh
predstaviti možnosti predelave in širitve industrijske rabe konoplje kmetom, stroki in širši javnosti.
povečati zanimanje pri zainteresirani javnosti (strokovnjaki, pridelovalci, študentje, trgovci, kupci) za prehranske produkte, kozmetiko, tekstil in gradbeni material iz konoplje – v luči trajnosti, varovanja naravnih virov in prilagajanja podnebnim spremembam.

Pričakovani rezultati

povečan delež konoplje v kolobarju
manjša obremenitev okolja z mineralnimi gnojili in FFS na konvencionalnih kmetijah
izboljšana struktura tal, izboljšana zračnost tal, večja fiksacija ogljika v tla, manjša zapleveljenost
povečana masa organske snovi v tleh in večja sposobnost tal za zadrževanje vode (na račun velike mase korenin, novih načinov zaoravanja slame, novih kombinacij z dosevki)
identifikacija škodljivih, potencialno škodljivih in koristnih vrst žuželk v posevkih konoplje na posameznih lokacijah v posameznih letih
večja odpornost kmetij na podnebne spremembe (predvsem suša)
bolje povezana pridelava in predelava in povečanje prihodkov v kmetijski panogi (povečane možnosti za nove izdelke in prodajo surovin).