Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam ter varovanju virov v kmetijstvu

Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam ter varovanju virov v kmetijstvu poteka v okviru ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014- 2020, podukrep 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.

Trajanje projekta: 01.12.2020 - 04.12.2023

Cilji projekta

  • uporabiti svetovno in že obstoječo domačo bazo znanj in rezultatov znanstvenih in svetovalnih ustanov s področja pridelave in rabe konoplje in jih prenesti v prakso na slovenskih kmetijah
  • ugotoviti in uveljaviti vlogo, ki jo ima konoplja pri varovanju kmetijskih virov in prilagajanju na podnebne spremembe na slovenskih kmetijah
  • izkoristiti prednosti, ki jih vključevanje konoplje v kolobar omogoča na kmetiji v luči dodatnega prihodka, podnebnih sprememb in varovanja naravnih virov (organska masa, odpornost na sušo, skladiščenje ogljika, rahljanje tal, odpornost na vremenske pogoje, škodljivce in bolezni, ...),
  • izboljšati in optimizirati posamezne agrotehnične ukrepe v pridelavi konoplje za različne namene v različnih pedoklimatskih pogojih
  • priporočiti dobro kmetijsko prakso pri pridelavi konoplje za različne namene v naših pedoklimatskih razmerah
  • predstaviti možnosti in načine spravila pridelka glede na namen uporabe konoplje
  • predstaviti možnosti najboljše zadelave žetvenih ostankov konoplje v tla – uporaba slame za obogatitev organske mase v tleh
  • predstaviti možnosti predelave in širitve industrijske rabe konoplje kmetom, stroki in širši javnosti.
  • povečati zanimanje pri zainteresirani javnosti (strokovnjaki, pridelovalci, študentje, trgovci, kupci) za prehranske produkte, kozmetiko, tekstil in gradbeni material iz konoplje – v luči trajnosti, varovanja naravnih virov in prilagajanja podnebnim spremembam.


Pričakovani rezultati

  • povečan delež konoplje v kolobarju
  • manjša obremenitev okolja z mineralnimi gnojili in FFS na konvencionalnih kmetijah
  • izboljšana struktura tal, izboljšana zračnost tal, večja fiksacija ogljika v tla, manjša zapleveljenost
  • povečana masa organske snovi v tleh in večja sposobnost tal za zadrževanje vode (na račun velike mase korenin, novih načinov zaoravanja slame, novih kombinacij z dosevki)
  • identifikacija škodljivih, potencialno škodljivih in koristnih vrst žuželk v posevkih konoplje na posameznih lokacijah v posameznih letih
  • večja odpornost kmetij na podnebne spremembe (predvsem suša)
  • bolje povezana pridelava in predelava in povečanje prihodkov v kmetijski panogi (povečane možnosti za nove izdelke in prodajo surovin).


Povezave

Pridelava konoplje v Sloveniji skozi oči kmetov

V Sloveniji ponovna introdukcija industrijske konoplje nikakor ne steče kot bi si želeli. Kljub njeni vsestranski uporabnosti tako v prehrani kot v industrijske namene, se površine posejane s konopljo po letu 2015, ko je bilo zasejanih nekaj manj kot 500 ha, zmanjšujejo. Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v letu 2016 prejeli 464 vlog za pridelavo konoplje in sicer za skupno površino 360 ha.

V letu 2020 pa je površina padla na 236 ha zaradi težav pri tehnologiji spravila, ne vzpostavljeni infrastrukturi predelave in težavah na trgu s CBD izdelki.

V istem letu je pod ekološko kontrolo gojenih 85 ha industrijske konoplje (v letu 2019 121,8 ha). Po regijah z s površinami pod konopljo prednjačijo Pomurska regija, Osrednjeslovenska in zasavska regija ter Gorenjska regija. Znanje in praktične izkušnje o proizvodnji konoplje se med slovenskimi pridelovalci in predelovalci izmenjujejo interno, na organiziranih tematskih dogodkih, sejmiščih in na svetovnem spletu, redkeje pa potrebno znanje pridobijo pri javni svetovalni službi.

V okviru projekta EIP Konoplja

smo izdelali vprašalnik s katerim smo želeli dobiti mnenje kmetijskih gospodarstev o pridelavi industrijske konoplje. Od 348 kmetij, ki smo jih anketirali, jih 74 % še nikoli ni gojilo konoplje. Glavni razlog, ki so ga navedli, da se niso lotili pridelave te rastline je bil, da ne poznajo tehnologije pridelave oz nimajo dovolj znanja (51 %). Kar velikemu deležu kmetij (22 %) pa konoplja ne ustreza glede na usmerjenost njihove kmetije. Nekatere kmetije za pridelavo niso primerne (strme lege), 13 % pa je odgovorilo, da se o pridelavi še odloča. Kmetje so navajali, da bi jih v pridelavo prepričali: ugodna cena (ekonomika), zagotovljen odkup, informacije o tehnologiji pridelave in dostopna mehanizacija. Na vprašanje kaj vidijo kot glavne pomanjkljivosti pri pridelavi konoplje so še enkrat izrazili, da je na voljo premalo informacij, kot drugo navajajo problematiko pomanjkanja strojev za žetev in pa neorganiziran odkup. Druge pomanjkljivosti oz ovire s katerimi se srečujejo so še zakonske omejitve pridelave na velikost površine, nedorečena zakonodaja glede predelave cvetov in zapostavljen ekonomski interes kmeta. Anketiranci navajajo, da če bi bile glavne pomanjkljivosti odpravljene (mehanizacija, odkup) in bi bila pridelava ekonomsko upravičena, bi jih to prepričalo, da bi začeli s proizvodnjo. Med kmetijami, je bilo zajetih 93 kmetij, ki konopljo že pridelujejo. Le te so odgovorile še na dodatna vprašanja. Od vprašanih kmetij, ki pridelujejo konopljo, jo 43 % prideluje že več kot 5 let, druge manj časa in od slednjih jo 20 kmetij letos prideluje prvič. Za pridelavo konoplje so se kmetije v največji meri odločile zaradi poslovne priložnosti oz zaslužka, radovednosti, samooskrbe, možnosti kmetovanja brez uporabe FFS (ekologija), majhen delež pa tudi zaradi razširitve kolobarja. Kot glavne prednosti pridelave konoplje navajajo, da je rastlina nezahtevna, primerna za pogoje na njihovi kmetiji in za kolobar, 13 % pa jih navaja, da je njena prednost dober ekonomski izplen. Večina anketirancev prideluje konopljo za cvet (29 %) in seme (23 %) oz kombinacijo obojega (16 %). V manjših odstotkih jo pridelujejo za stebla (10 %) in za razširitev kolobarja (ugodni učinki za tla) (12 %). Kar velik odstotek kmetij prideluje konopljo na njivah z naklonom (39 %), 15 % jih prideluje na nadmorski višini nad 600 m. Pri pripravi tal se kmetje večinoma poslužujejo oranja in brananja oz fine predsetvene obdelave tal. Približno 13 % kmetij konopljo gnoji z dodanimi gnojili, manj kot 10 % pa jih izvaja slepo setev in česanje. Za izbiro sorte se odločajo največkrat sami na podlagi preteklih izkušenj (36 %), vprašajo na zadrugo Konopko (26 %) ali se informirajo preko spleta (23 %). Le 10 % poišče odgovore pri kmetijski svetovalni službi. Sorte izbirajo večinoma glede na namen rabe (66 %), nekaj pa se jih ozira tudi glede na lego in nadmorsko višino pridelovalnih površin. Kljub temu, da konoplja nima v našem okolju veliko bolezni in škodljivcev, se kmetje soočajo z nekaterimi težavami pri pridelavi. Največji problem pri pridelavi semena predstavljajo ptice, sledijo zapleveljenost s slakom, vešče in druge gosenice, strune, bolhači, divjad in plesen. Okrog 15 % težav v posevku ne opaža. Od vremenskih vplivov jim največje težave povzroča visoka vlaga (36 %), suša (22,5 %), toča (21 %) in veter (17 %). Pri izvajanju žetve se kar polovica kmetij poslužuje ročne žetve. Pri strojni žetvi v 57 % uporabljajo žitni kombajn, predelan stroj na traktorski priključek (16 %), 11 % žitni kombajn z adapterjem za sončnice, 11 % kosilnico in v minimalnem % silažni kombajn. Po spravilu večina suši pridelek na mrežah, na podstrešju ali kozolcu, v snopih, sušilnici in na tleh. Kar 25 % za sušenje koristi uslugo drugih.

dr. Tamara Korošec, KGZ MB
David Geršak, Zadruga Konopko
Urša Orehek, Zadruga Konopko

 

 

Vaš brskalnik je zastarel!

Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov.